Our dear friend Japec Jakopin wrote an insightful editorial for 2018 Internautica catalogue where MED Land project is mentioned as well.
Since it’s so beautifully written we wish to share it with you. It manages to capture the essence of the MED as we understand it.
The editorial here is in slovene, but the catalogue is in english and you can find it here.
Naše morje
Moje morje je naše morje in morje vseh nas.
Kakor ga doživljamo mi, se je od Piranskega zaliva razlilo vzdolž Istre, po Jadranu, in skozi Jonsko morje do celega Sredozemlja.
In naše morje ni samo za piransko cerkvijo, ampak prav tako ob Mrtovcu ali Jabuki, na Itaki ali Zakintosu.
Sredozemlje ima edinstveno in karizmatično istovetnost. Povezuje tri celine in je zibelka zahodne civilizacije, na križišču vseh poti s severa na jug, ali z vzhoda proti zahodu. Tisočletne civilizacije so na tem kulturno rodovitnem substratu zgradile ideje in miselnost, ki je osnova naše duhovnosti – in bivanja.
Miriade lokalnih kultur, zlite v sredozemsko, so oblikovale vzorce preživetja, trajnostnega načina življenja, ustvarjalnosti in socialne strpnosti. Ti so postali vzor celotnega človeštva.
Ko se je v Jeruzalemu kralj David še pričkal s svojimi ženami, so Liburni na sredini vzhodnega Jadrana zgradili svoje mesto, ki so ga imenovali Jadra. Bili so odlični morjeplovci in ladjedelci, od katerih so se Rimljani učili gradnje ladij. Oboji so se na naših obalah zlili z Dalmati, Iliri in Etruščani. Do tega stičišča svetov – in kultur – so kasneje prišla najbolj na zahod razširjena slovanska plemena.
In zdaj smo prišli do čudovitega obdobja, ki ga niti slutiti nismo mogli . Bratstvo med evropskimi narodi in državami je zaživelo v skupni povezavi, ki bo kmalu odpravila še zadnje meje in prepreke – med plemeni, narodi in državami. Naše sredozemsko morje je postalo skupni dom vseh, ki imamo morje neskončno radi in ga nadvse občudujemo. S svojimi slanimi valovi, bleščečo svetlobo, prijaznim podnebjem, vonjavami borovega gozdička, melodijami škržatov, in izbiro najbolj zdrave prehrane nam podarja vse, kar nam v mestnem življenju manjka. Morda – na srečo – ne povsem večnega življenja, ampak balzam za dušo in korenito zmanjšanje biološke starosti.
O vsem tem razločno govorijo slikovne in besedne pripovedi Bojana Breclja, fotografa, pisca in človekoljuba, ki se s skoraj pol stoletja staro majhno leseno jadrnico odpravlja po Sredozemlju. Zapisuje resnične slike o ljudeh, ki s svojo zgodbo potrjujejo vse, kar smo zapisali o našem morju.
Naša naloga pa je, da morje ohranimo za naše otroke in vnuke vsaj tako čisto in lepo kot so ga nam zapustili naši predniki. To je pa že téma letošnje Internautice, ki je skupni imenovalec naše ljubezni do morja.
In želimo ji : na mnoga leta!
Japec Jakopin
